MB Staging

Kategorija: Iskreno z Melito

Nekatera vprašanja ne spadajo h ginekologu in ne na forum. Kako se pogovarjati o zanositvi, ki ne gre po načrtu. Kako ohraniti odnos, ko stres prevzame. Kako povedati partnerju, kaj čutiš, ko sama ne veš. Melita je diplomirana socialna delavka z dolgoletnimi izkušnjami v svetovanju posameznikom in parom. V tej rubriki deli strokovne vpoglede, osebne izkušnje in praktične nasvete za vse, kar se dogaja med vrsticami te poti. Iskreno, brez poenostavljanja in z razumevanjem, ki prihaja iz resničnega dela z ljudmi.

  • 5 korakov kako se rešiti tesnobe in se vzljubiti

    5 korakov kako se rešiti tesnobe in se vzljubiti

    Eleanor Roosevelt, modra ženska je nekoč rekla: »Svojo moč, pogum in zaupanje vase lahko pridobite z vsako izkušnjo, s katero ste premagali strah. Morate narediti stvari, za katere menite, da jih ne zmorete.«

    Tesnoba in obsesivno predvidevanje situacij peha posameznika v močne stiske, zaradi katerih lahko razvije različna prisiljena in ponavljajoča odzivanja. S tem je kvaliteta življenja tako prizadete osebe močno okrnjena. Ste tudi vi med njimi?

     

    • Analizirajte svoje otroštvo. Če ste odraščali v družini, v kateri so bili ostali družinski člani polni jeze, krivde, potlačene agresije, če je bila prisotna zloraba alkohola katerega od staršev, je bilo njihovo vedenje za vas kot otroka zelo nepredvidljivo, torej ogrožujoče. Kot otrok ste zato bili prisiljeni razviti obrambne mehanizme, ki vključujejo tudi popoln nadzor nad vsako posamezno situacijo. Seveda vas taisti mehanizem spremlja tudi v odraslo obdobje, ki pa v vas povzroča stisko, tesnobo, notranji tremor (drhtenje v notranjosti telesa) in o sebi menite, da za nikogar niste dovolj dobri.

     

    • Ozavestite svoje strahove. Vem, to je težko, a nagrada je velika. Ko ste sposobni svojemu strahu, na primer da se ne upate naučili voziti avto, pogledati v oči, boste uvideli z mnogo lastne volje, da je pravzaprav strah odveč, saj si boste kupili pač petdeset ur vožnje in vas bo inštruktor potrpežljivo vodil do končne zmage – opravljenega izpita. No, strahov je seveda celo morje, vsakega počasi premagamo tako, da se z njim zlagoma soočamo. Uvidimo, da ni tako grozen baubau.

    • Zaupajte si. Močnejši ste, kot si mislite, da ste. S tem, ko si upate priti v stik s svojim notranjim otrokom, ki ga je strah vsega in vsakogar ter ga potolažite, da je vse v redu tako kot je, si boste v svojem čustvenem svetu dokazali, da si lahko zaupate in da ni nič narobe, če imate svoje rešitve. S tem si krepimo samozavest.

     

    • Moč je vaša, vzemite si jo. Prepričana sem, da vaše notranje moči spijo, dokler vam vaš notranji saboter kar naprej čeblja v uho, da niste močni, sposobni, pametni, realni in da je itak brez veze karkoli se truditi. Če ste vdani v tako usodo in ker v sebi kljub vsemu čutite neko notranjo željo premagati te notranje demončke, pa jih še ne zmorete, potem boste doživljali epizode tesnobe, lahko tudi panične napade in dihalne stiske. Ker delate in razmišljate proti sebi in svojemu bistvu. Ko si vzamete svojo moč in jo zaženete nad ta notranja negativna prepričanja (‘demončke’), se jih osvobodite.

     

    • Osvobodite se negativnih prepričanj. Res je to težje narediti kot reči, a naj vam pri tem pomaga strokovna oseba, ki vas ne bo napotila na kakšen farmacevtski zvarek, ki vas bo naredil čustveno invalidnega, temveč ki vam bo kvalitetno pomagala v pridobivanju svoje notranje vrednosti in človeške iskrenosti do sebe.

     

    Prepričana sem, da ko premagamo strahove, naše notranje saboterje in prepričanja ali programe, ki nas ovirajo v osebnostnem razvoju, dobimo naše bistvo, to pa je naša lastna vrednost. Ker sebe začutimo, tesnoba nima več na kaj opozarjati. Osvobodimo se.

     

    Avtor prispevka: Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka

  • 10 priporočil za ljubeč odnos do sebe

    10 priporočil za ljubeč odnos do sebe

    Zagotovo si mislite, zakaj potrebujete pravila, da bi bila ljubeča do sebe. No, sedaj pa pomislite, kdaj ste nazadnje od sebe slišal, kaj si želite, potrebujete, kdaj ste naredili nekaj zgolj zase? Mogoče si pa lahko tale priporočila nalepite na hladilnik, da te bodo spomnila – na sebe. 

    1. Vedno imejte s seboj smisel za humor, ne ga puščati na domači polici. Četudi vsakodnevne stresne okoliščine ne pričarajo smeha, se ga vseeno potrudite najti, poiščite drobne ljubke malenkosti, ki vas delajo srečne.
    2. Poskušajte videti malce širšo perspektivo problema. Ko se povzpnemo na peto nadstropje in pogledamo dol na problem, je videti mnogo manjši kajne. No tako nekako si zamislite težavo, na katere reševanje nimate vpliva. Sprejmite nemoč, je zelo osvobajajoče.
    3. Drugi ljudje ne opazijo, kako ste oblečeni. Vas to bega?
    4. Ne bodite preveč razvajeni. Kdaj pa kdaj lahko tudi sami kaj postorimo, brez pritoževanja in zavijanja z očmi.
    5. Ne lažite drugim, predvsem pa ne lažite sebi. Nima smisla, ker prava resnica nas bo vedno našla, če ne prej, pa kasneje, pa čeprav si trdno zatiskate oči pred njo.
    6. Ko nekaj obljubite, se tega prosim dajte držati. Zelo je pomembno, da določite tudi rok, do katerega boste obljubljeno izvršili.
    7. Ko vam je hudo, se zaposlite, delajte, vrtnarite, pojdite v živalski vrt opazovati prikupne živali, ki pač – živijo v vsakem trenutku posebej.
    8. Bodite prijazni do sebe. Ko boste do sebe ljubeči in razumevajoči, bodo tudi drugi do vas. Enostavno zabavno.
    9. Dobro je vedeti, da vedno lahko prenehate početi to, kar delate sedaj.
    10. Zavedajte se pomena varnostne mreže. Izogibajte se trgovanju svoje neodvisnosti z varnostjo, ker to ima svojo ceno. In posledice.

  • Kako okrepiti vajino zaupanje in povezavo v času praznikov

    Kako okrepiti vajino zaupanje in povezavo v času praznikov

    Prihajajo prazniki in mnogi pari, ki si želijo otrok, se soočajo z zaenkrat še praznino glede otroškega vrišča in radosti ob pričakovanju dobrih mož z darili in časom, ko smo tudi starši več doma.

    To so čustveno intenzivni trenutki, ko še bolj zazija bolečina ob neizpolnitvi močne želje po otroku. Pa vendar, ker je čas radosti in smo v pričakovanju novih energij, svetujem, da porineta na stran to neprestano osrednjo misel glede neplodnosti in se v večji meri posvetita negovanju vajine zveze in LJUBEZNI.

    Kako boste vprašali? Tako, da se posvečata v popolnosti eden drugemu, ugasneta televizijo, računalnike, tablice in telefone ter si pripravita romantično vzdušje, se pomenkujeta in ljubita nežno in posvečeno. Veliko se posvečajta eden drugemu, sprašujta se kaj potrebuje eden in kaj drugi, kako to omogočiti in se osrečevati. Poiščita tisto, kar vaju umirja in osrečuje, brez izgovorov, da nimata časa ali ne moreta ali ni priložnosti. Kjer je namen, tam je pot do cilja, kajne?

     

    Avtor prispevka: Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka

  • Inventura odnosa

    Inventura odnosa

    Saj poznate besedo inventura kajne? Je s področja trgovinskega poslovanja, ko vsake toliko, običajno pa vsaj enkrat letno v vseh trgovinah popišejo zaloge, preverijo kaj in koliko česa manjka, iščejo vzroke za ta manko, včasih se pojavi tudi višek blaga kot kaže napisana količina na popisnih inventurnih listih in tudi za to je potrebno ugotoviti vzrok.

    Skratka, inventura se dela na realnem področju, ko štejemo kose blaga. Kaj pa inventura odnosa med dvema različnima posameznikoma, ki ju je na začetku združila alkemija hormonov in zaljubljenosti, pa sta ostala skupaj in začela graditi družinico, odgovornosti skupnega življenja in vse kar pride s tem. Pri mnogo preveč parih poteka ta samoumevnost skupnega bivanja v smer, ki ju na dolgi rok čustveno ne zadovoljuje več.

    Vem, je potrebno odplačevati kredite, morebiti ob delu dokončati fakulteto, vzgajati otroke, prenašati zahtevne nadrejene, načrtovati letne počitnice in šparati za njih, se ukvarjati z razširjeno družino in še najmanj časa ostane za ukvarjanjem tiste osebe poleg tebe, s katero si čustveno in intimno povezan, s svojim partnerjem. Ki je seveda sčasoma postal pač del rutine in mnogih navad skupnega življenja.

    Ker gledam preveč parov, ki so zapadli v ta »hrčkov krog« tekanja vedno na enak način in nesposobnosti pogledati ven in malce bolj na široko, danes namensko pišem o inventuri takšnega rutiniranega odnosa. Ki se lahko prevetri, presvetli in začne ponovno osrečevati udeležen par, ki tvori to dvojino.

    Zavestno, sočutno in prisotno partnerstvo zahteva, da oba vsaj približno enako participirata v odnos. Da se res trudita po svojih najboljših močeh komunicirati eden z drugim na prijazen in pozoren način, da vama je mar, kaj drugi razlaga in kaj si želi ali potrebuje ter da vse sklenjene dogovore med vama upoštevata in uresničujeta. Vprašajta se ali te osrečujem? Kako te lahko zadovoljim? Kaj te moti pri mojem početju ali pač ignoriranju mojih nalog, ki sem jih sicer sprejela kot mojo zavezo, da jih bom, pa sem jih sčasoma opustila in vem, da ga to moti. Kaj lahko še naredim in spremenim, da te osrečim in zadovoljim?

    To so osnovna vprašanja naše današnje inventure odnosa. In to si povesta eden drugemu enakopravno, brez strahu, kako bo partner reagiral, zasmehoval ali zanikal, da potrebuje bilo kakšne spremembe. Ker če kdo pravi, da je vse v redu, a oba se počutita v odnosu zanič, nesprejeto ali neslišano, potem je nekaj krepko narobe in je inventura odnosa še kako nujna in potrebna. Seveda je ob zgoraj navedenih vprašanjih nujno potrebna iskrenost do sebe, lastno nezadovoljstvo je potrebno pretvoriti v verbalno komuniciranje in tako skozi stavke ubesedimo, kaj nas žuli v srčku, kaj si želimo ali potrebujemo od naše drage in našega dragega.

    Inventura je čas, ko je potrebno pokazati karte, se soočiti in sprijazniti s tem, da naš partner kdaj ni srečen ali umirjen z nami, da mu ne znamo dati njemu primerne potrditve ali pohvale, da kar naprej iščemo napake in probleme ter dlake v jajcu, za kar smo dame prave rojene strokovnjakinje. Kar si izrazimo v času naše partnerske  inventure, ni dovoljeno zlorabljati kot očitek kdaj v bodoče, ko bo seveda spet prišlo do kakšnih kratkih stikov v odnosu. Je strogo prepovedano izdati stkano zaupanje, ki se tvori v času iskrenosti inventure vajinega odnosa. Tisti pari, ki delajo po mojih navodilih in približno na vsake pol leta sočutno in prizadevno sodelujejo v njunem inventurnem pogovoru, se jim v hitrem času zelo izboljša kvaliteta njunega odnosa in ljubezni. Poskusita.

     

    Avtor: Melita Kuhar

    Priporočamo branje:

  • 8 značilnosti za ljubeč odnos

    8 značilnosti za ljubeč odnos

    Zdrav in ljubeč partnerski odnos zajema več področij, tako čustveno kot mentalno stanje, pa tudi telesno zdravje in na splošno občutenje sreče in zadovoljstva. Seveda, saj veste, kaj kar naprej »ropotam«: za takšen odnos je potrebno kar pridno delati in razvijati zdravo razmerje, ki zahteva določen čas in predanost. No, nikoli ni prepozno!

    Vem, nekateri od vas ste imeli težke partnerske preizkušnje in se bojite iti v novo razmerje, a naj vas potolažim: če se boste vsaj malce držali spodaj navedenih stvari, bo večja možnost, da oblikujete srečen odnos.

    1. Uživajte v sedanjem trenutku. Ne hitite in na silo zahtevajte, da bo v prihodnosti bolje. Srečni pari uživajo tukaj in sedaj, ljubijo partnerja takšnega kot je in ga ne silijo, da postane drugačen. Sprejmejo, da se bo razmerje še naprej umirjeno razvijalo in ga ne želijo »prehitevati«. Na silo pač nič ne gre.
    2. Komunicirajte. V zdravih zvezah partnerja kar naprej komunicirata eden z drugim in to v vseh fazah razvoja njune zveze, v dobrem in slabem. Ker jima je mar! Saj veste: za vzdrževanje zdrave zveze je potrebno poznati svojega dragega in mu obenem dopustiti, da on spozna vas. Kar ljudje počnemo seveda skozi… komunikacijo.
    3. Nimate skrivnosti. Ko nekaj skrivate pred svojim partnerjem, to pač ni zdravo za srečno zvezo. Gre za primerno zdravo zaupanje, ko ste iskreni in odprti za različnost mišljenja partnerja, ki zato nima potrebe, da bi tudi sam karkoli skrival pred vami.
    4. Sebe imamo radi in negujemo pozornost do sebe. Ja, prav ste prebrali. Ne morete imeti radi drugega, če nimate prvo sebe radi. Sliši se znucano, a drži. Srečni pari imajo sebe radi kot posameznik in s tem lahko dajejo svojo ljubezen partnerju. Zmorete?
    5. Zveza ne bo razrešila vaših osebnih težav. Kar imate osebnih izzivov, jih uredite sami, partnerju pa dovolite, da vas podpira, a ne pričakujte od njega, da bo on reševal vaše probleme. Ker on ima svoje za reševati. Imamo jih pač vsi.
    6. Iskreno izkazujte svojo pripadnost in ljubezen partnerju. Bodite vi sami najboljši in ljubeči. Si upate?
    7. Ne jemljite svoje partnerske sreče za nekaj samoumevnega. Ni! Zahvalite se svojemu dragemu za vse lepe in nežne trenutke in skupne dogodivščine. Enako se bo on zahvalil vam. In tako iz dneva v dan. Takšni skupni neprecenljivi trenutki hranijo in negujejo ljubezen in zvezo.
    8. Opravičite se. Ko ste prizadeli partnerja in se tega zavedate, ne trmarite! Zberite pogum in mu priznajte svojo napako. Vem, težko gre z jezika besedna zveza »žal mi je« ali »oprosti mi, ker sem bila zoprna«, a dela čuda. Razrahlja napetost in jezo ter omogoča ponovno vzpostavitev zdravega odnosa.

     

    Vidite, koliko truda je potrebnega, da se oblikuje zdrava zveza. No, to je komaj osem najbolj žlahtnih značilnosti parov, ki živijo v srečnem razmerju. Sem vesela za vsakega od njih, ker vem, da prekleto garajo vsak dan posebej in vsak trenutek sproti. Zato so nagrajeni z zvestobo, ljubeznijo, pripadnostjo, srčnim mirom in z zaupanjem zrejo v vsak prihodnji dan.

    PRIPOROČAMO BRANJE:

  • LJUBEZEN VERSUS ODNOS ali ko izgine ljubezen

    LJUBEZEN VERSUS ODNOS ali ko izgine ljubezen

    V zadnjih nekaj desetletjih se pari poročajo oziroma se odločijo za skupno življenje na podlagi zaljubljenosti oziroma ljubezni. Včasih in skozi vso človeško zgodovino so se ljudje poročali primarno zaradi dobrobiti širše družine, zaradi združevanj posesti, bogastva, ne nazadnje celotnih kraljestev. Lahko rečemo, da je šlo za dogovorjene poroke in nekakšne zaveze, da si mož in žena delita dobro in slabo in si ob tem stojita ob strani, se podpirata in spoštujeta. Niso se spraševali o tem, ali se ljubijo in ali bo njihov zakon zdržal vse preizkuse, ki jih nosi skupno življenje, z vsemi čermi skupaj.

    Kako gre danes parom, ki so se združili na podlagi prvotne faze zaljubljenosti, si ustvarili družino, dom? Nekateri se kljub različnim dojemanjem partnerskega odnosa odločajo za nekakšno sobivanje, ki vključuje medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, ni pa več veliko govora o ljubezni. Drugi se ločijo že zavoljo majhnih nesporazumov ali konfliktov, ki se nikoli ne rešijo in sploh o čustvih ne razpravljajo. Tretje vrste pari sčasoma ugotovijo, da se imata še rada, a nekako ne zmoreta več skupaj živeti. Četrti se ne čutijo več, a je bolj udobno živeti skupaj ter zanikati bilo kakšna čustva, tako pozitivna kot negativna. Seveda sčasoma takšna skupnost in odnos postaneta nevzdržna, a verjemite mi, da kar mnogo parov »pristane« v tejle četrti opciji. Ker se bojijo prihodnosti v ednini ali ker nimajo samostojnih finančnih sredstev ali ker se obremenjujejo s tem, kaj bodo drugi rekli ali enostavno zato, ker imata otroke in da je bolje, če ostaneta skupaj zgolj zavoljo otrok.

    Kako pa o zgoraj navedenih kategorijah, ki jih je z niansami še precej več, razmišljamo, če postavimo pred sebe dve košari. V eni je odnos, druga košara pa vsebuje ljubezen oziroma čustveno privlačnost. Zakaj to vprašujem? Pri svojem delu pogosto opažam, da mešamo vsebino obeh košar, kar včasih povzroči močno zmedo in zakrije dejansko stanje nekega partnerskega odnosa.

    Partnerski odnos je nekaj, kar negujemo, v kar vlagamo odločenost lastne polovice partnerskega odnosa, da želimo prispevati svoj posvečeni čas partnerju, da ga želimo slišati in razumeti, da nam je mar njegovo dobro počutje, da ko njega osrečimo, smo srečni tudi sami, da ga podpiramo in sodelujemo. Potrudimo se iskati srednje poti in zdrave kompromise, želimo se ljubiti z njim, spoštujemo njegovo različnost mnenj in iskreno izražamo svojo. Vse našteto seveda velja tudi v obratni smeri, torej dvosmerno vlaganje v odnos obeh deležnikov, se pravi partnerjev. Vse to je oblikovanje zdravega in dolgoživega partnerskega odnosa, se pravi, da gre za naše odločitve o proaktivnem in naklonjenem sodelovanju.

    Ljubezen je čustvo, ki ga občutimo ali ga ne, ko izzveni. Če čustveno nismo potešeni, ko vedno znova doživimo ignoranco naše ljubezni s strani partnerja, ko ne dobimo ustrezne čustvene potrditve nazaj, doživljamo erozijo ljubezni. Košara s ljubezenskimi čustvi se prazni. In ne znamo je več polniti, ker nimamo recepta kako upravljati s čustvom ljubezni, ki je ja nekaj kar naj nas bi osrečevalo. Tukaj se morebiti skriva majhen kavelj. Namreč, nekateri strokovnjaki, ki bolj poglobljeno raziskujejo zaljubljenost in ljubezen pravijo, da se za ljubezen človek odloči. Da sama po sebi hitro izzveni prva faza zaljubljenosti in naše fikcije in iluzije, ki jo »naslikamo« na drugo osebo. Ko preide ta zaslepljenost, se odločamo za ljubezen. No, naj bi se. Večina parov seveda tega ne zmore, niti ne ve kako pa še to vse skupaj je nekaj zelo abstraktnega, se vam ne zdi?

    Pride par, stara sta okoli petdeset let. Skupaj sta petindvajset let, odrasla hči že ima nekaj let svojega fanta in se je odselila v drugi kraj, torej sta ostala sama v hiši. Malce sta izgubljena. Žena začuti, da bi rada od svojega življenja, ali kot se je sama izrazila, »od tega kar ji je preostalo« še nekaj doživeti, izkusiti, saj ne čuti ničesar več do svojega moža. On je v popolnem šoku. Pravi, da jo ima še vedno močno rad in da bi sedaj res lahko začela skupaj uživati. Gospa ga pogleda in mu mirno reče »Zakaj mi nikoli v vseh teh letih nisi rekel, da me imaš še vedno rad? Jaz tebe nimam več rada in do tebe nič več ne čutim«. Gospod hiti s prošnjo, da naj mu da eno leto časa, da ji bo dokazal in pokazal, da jo ima res rad in da ji bo z dejanji dokazal spremembe, da se bo sam močno spremenil in bo počel vse tisto, kar bi ona želela. Gospa tega ne želi več, je niti ne gane, niti ne zanima morebitna sprememba, ki bi jo mogoče kdaj v bodoče mož pokazal. Sicer mu je zadnjih desetih letih že dajala večkrat vedeti, da takole čustveno odtujena ne more več živeti, on je v njenih prošnjah ni slišal ali pač razumel, ona si je v brado mrmrala in upala, da saj se bo spremenil nekega dne. Ta dan seveda ni nikoli prišel, vse je ostajalo enako, ona izmučena od pričakovanj po tem, da bo slišana, on sedaj zmeden, ker je po njegovem vse delal v veri, da sta čisto v redu skupaj.

    Vidite, kako se vse zavozla, ko pride do tega, da ni več ljubezni in si eden želi proč. In mu postane vseeno za drugega. Ohladi se odnos in z ene strani izgine ljubezen oziroma simbolna povezava, ki naj bi združevala sicer različne posameznike v odnos.

    Imamo pa tudi obratno zgodbo. Gospa se odloča, da bo odšla, ker je njun odnos enak ali zelo podoben ničli. Nimata ničesar več skupnega, otroka sta že skoraj odrasla in ju ne potrebujeta več, o ničemer se ne pogovarjata, spolnosti že nekaj krepkih let ni več, plačujeta položnice in občasno napolnita hladilnik do polovice. Mož trdi, da jo ima rad, a je ne želi v nič siliti. Kljub vsej bolečini, da odnos zelo šepa ima moža še vedno rada in to jo spravlja v frustracijo, ali naj vse skupaj pusti in gre po svoje ali naj se vda v usodo in vse ostane kot je bilo do sedaj, ali pač da se naučita oba kako na novih temeljih zgraditi zdrav partnerski odnos z mojo pomočjo. Tukaj je še vedno recimo ji ljubezen, a ni več odnosa.

    Da, odnosi med dvema različnima osebama so zapletena reč. Nikoli ni enostavno uglaševanje na približno skupni imenovalec in držanje partnerskih dogovorov je vedno izziv. Ker so v vsem tem pomešana še naša čustvena stanja, je to še bolj zahtevna kolobocija odnosov in čustev. Kljub temu vedno obstajajo rešitve, le iskati jih je treba začeti.

    Avtor: Melita Kuhar

  • 36 vprašanj, ki vodijo v ljubezen

    36 vprašanj, ki vodijo v ljubezen

    Psiholog Arthur Aron s Univerze New York je leta 1997 naredil eksperiment (Študija Arthur Aron), v katerem je dokazal, da se lahko popolnoma neznani posamezniki zaljubijo eden v drugega potem, ko izpolnijo 36 vprašanj in si nato strmijo v oči polne štiri minute.

    Kaj menite? Bi vam to šlo? Moj znanec je s bežno znanko za hec izpolnjeval spodnja vprašanja, nato sta se gledala iz oči v oči štiri minute in ugibajte, kaj se je zgodilo? Sta noro zaljubljen par!

    Vprašanja si sledijo v treh sklopih. Skozi odgovore se zlagoma razgaljamo in postajamo ranljivi, enako oba, ki ta vprašanja rešujeta. Uporabljam besedo »partner« za osebo, s katero rešujeta vprašanja.

     

    LJUBEZEN SE NE ZGODI, TEMVEČ SE ZA LJUBEZEN ODLOČIMO.

    To je naša akcija!

    Ker ljubezen je zaupanje in intimna bližina.

     

    Si zato, da začnemo 🙂 ? Si upaš?

    Izvolite vprašanja, pa če si upate, jih pojdite skozi s kom, ki ga želite bolj podrobno spoznati.

    Sklop 1

    • Če bi lahko izbiral svojega gosta na večerji in lahko izbereš bilo koga na celem svetu, koga bi izbral?
    • Ali bi rad bil slaven? Na kakšen način?
    • Preden pokličeš koga, ali predhodno vadiš, kaj mu boš povedal? Zakaj?
    • Kaj za tebe pomeni »perfekten dan«?
    • Kdaj si nazadnje pel sam sebi? Kdaj pa komu drugemu?
    • Če bi na primer živel 90 let in bi obdržal um ali telo tridesetletnika zadnjih 60 let, kaj bi izbral, um ali telo?
    • Ali imaš kakšen skriti namig, kako boš umrl?
    • Poimenuj tri stvari, za katere se ti zdi, da jih imata s partnerjem skupne?
    • Za kaj v svojem življenju si najbolj hvaležen?
    • Če bi lahko kaj spremenil pri svoji vzgoji, kaj bi to bilo?
    • Vzemi si štiri minute in svojemu partnerju povej svojo življenjsko zgodbo z čim več podrobnostmi.
    • Če bi se jutri zbudil ter bi lahko imel katerokoli kvaliteto ali sposobnost, katera bi to bila?

    Sklop 2

    • Če bi ti kristalna krogla povedala resnico o tebi, tvojem življenju, prihodnosti ali karkoli drugega, kaj bi hotel vedeti?
    • Ali obstaja kaj, o čemer si sanjaril po cele dneve? Zakaj tega nisi naredil?
    • Kaj je največji dosežek tvojega življenja?
    • Kaj najbolj ceniš pri prijateljstvu?
    • Kaj je tvoj najlepši spomin?
    • Kateri je tvoj najbolj grozen spomin?
    • Če bi vedel, da boš v roku enega leta umrl, ali bi kaj spremenil v svojem načinu življenja, ki ga sedaj živiš? Zakaj?
    • Kaj tebi pomeni prijateljstvo?
    • Kakšno vlogo imata ljubezen in prijateljstvo v tvojem življenju?
    • Izmenično povejta, kaj menita, da je pozitivna značilnost vašega partnerja. Opredelita po pet zadev.
    • Kako toplo in skupaj je povezana tvoja družina? Ali meniš, da je tvoje otroštvo bilo bolj srečno kot od večine drugih ljudi?
    • Kakšno imaš razmerje s svojo mamo?

    Sklop 3

    • Oblikuj tri »midva« stavke, vsak od vaju. Na primer: »Midva se v tej sobi počutiva…«
    • Dokončaj stavek: »Želim si, da bi imel nekoga, s kom bi delil…«
    • Če nameravate postati dober in tesen prijatelj s svojim partnerjem, prosim povejte kaj bi vam bilo pomembno, da mu poveste.
    • Svojemu partnerju povejte, kaj vam je na njemu všeč. Bodite tokrat zelo iskreni in mu povejte stvari, ki jih ne bi povedali nekomu, ki ste ga pravkar srečali.
    • Povejte partnerju kateri je bil tisti trenutek v vašem življenju, ko vas je bilo najbolj sram.
    • Kdaj ste nazadnje jokali pred drugo osebo? Kdaj ste sami nazadnje jokali?
    • Svojemu partnerju povej nekaj, kar vam je do sedaj že všeč na njemu.
    • Kaj, če sploh je kaj takega, je za vas preveč resna tema, da bi se o njej hecali?
    • Če bi nocoj umrl, ne da bi imeli možnost spregovoriti z bilo kom, kaj bi najbolj obžaloval, da nisi komu povedal? Zakaj jim tega še nisi povedal?
    • Vašo hišo, z vsem kar imate, zajame ogenj. Vaši dragi in hišni ljubljenčki so rešeni in imate še zadnjo priložnost, da iz ognja rešite zgolj eno stvar. Kaj bi rešili? Zakaj?
    • Od vseh članov tvoje družine, čigava smrt bi te najbolj prizadela? Zakaj?
    • Povej partnerju svoj osebni problem in ga prosi za nasvet ter kako bi on rešil to težavo. Prav tako zaprosi partnerja, da nazaj pove, kako se počutiš glede težave, ki si jo izpostavil.

    Ko takole vse izpolnita in se pogovorita eden o drugem, kar vzame najmanj 90 minut, si nastavita štoparico na telefonu in se začnita gledati v oči točno štiri minute.

     

    Pa sporočite, kaj se nato zgodilo :).

     

  • Kako se slišati?

    Kako se slišati?

    Nagradno vprašanje v partnerskem odnosu je vedno glede pogovora, komuniciranja, slišanja, skratka medsebojna interakcija je na tnalu presoje, ali bo paru uspelo dolgoročno medsebojno sodelovanje ali pa bosta pogrnila na tem življenjskem in partnerskem izpitu.

    Po izzvenu prvotne zaljubljenosti, ko obstane odnos gol in bos pred obema, ki sta do tega trenutka eden v drugem videla ideal svojih želja in pričakovanj, se začne resno delo med dvema različnima človekoma. Sama ocenjujem, da približno pol leta do eno leto po učinku realnosti potrebuje povprečen par, da se vsaj približno ujame v načinu komuniciranja. Ker danes bo govora predvsem o tem, kako se slišati. No, s tem je seveda povezanih več elementov. Predvsem je pomembna vsaj približna usklajenost med tem, kaj razmišljamo, kaj občutimo in doživljamo znotraj našega čustvenega sveta in kako to oboje prezentiramo do okolice oziroma do partnerja. Pogosto slišim od strank v Svetovalnici, da jih zelo moti, ko partner nekaj reče, drugo misli ali občuti, nekaj povsem tretjega pa naredi. Tako seveda pride do močne zmedenosti in jeze ter nezaupanja, kar seveda nažira zdravo jedro partnerskega odnosa. Ker, kot sem že kdaj napisala ali povedala pred TV kamero, je za zdrav partnerski odnos potrebno res trdo delo, angažiranost brez fige v žepu, pripravljenost na to, da se kdaj pa kdaj odpovemo našim načelnim stališčem in da znamo ter seveda sploh hočemo prisluhniti sogovorniku. Sicer se dogaja, da nekaj kimamo, zdi se nam, da smo ga slišale, ko pa on naredi nekaj, kar nam je rekel, da bo naredil, a ga nismo poslušale z možgani, smo presenečene in zelo razburjene. Pa smo prikimale!

    Vidite, kako hitro lahko zdrsnemo po spolzkih tleh rahločutnih nitk odnosa. Sama ne uporabljam pogosto izraza ljubezen za odnos, ker mnogi odnosi ne vsebujejo takšne ljubezni kot se jo gleda v holivudskih filmih, pa so kljub temu zdravi, ker se partnerja poznata, se zelo spoštujeta, sodelujeta, sta si v podporo in se seveda pogosto slišita. Nekje v teh slojih njunih življenj se skriva navezanost, navajenost enega na drugega, želja da skupaj živita čim bolj urejeno, zdravo in srečno. Ja, temu bi lahko rekli tudi ljubezen v najširšem smislu.

    Mlad par pride. Opazujem ju. Pogumna sta, ko želita razbrati ali še zmoreta biti skupaj ali pač jima bo na končni rok lažje, če se razideta. Ker intenzivnost njunega odnosa kar šprica od njiju. Čudovita sta, vsak posebej. Oba nosita kar nekaj bolečih in  še vedno utripajočih čustvenih ran, vzorcev in programov, ki niso njuni temveč so nastali skozi odraščanje v njunih primarnih nefunkcionalnih družinah. No, vsaj tako sta opisala svoje starše, ki si še sedaj, na malce starejša leta, trgajo živce z različnimi manipulacijami in skrivanji, lažmi in izsiljevanji. Ker sta te vzorce prepoznala in so kar malce podobni v obeh njunih primarnih družinah, želita to premagati. Oba sta pripravljena na to, da si iskreno povesta kaj ju moti in kje se ne slišita. Njuna ljubezen ni pod vprašajem, tudi njuna pripravljenost, da se brusita eden ob drugem ni problematična, pripravljena sta nekaj sredstev in svojega časa investirati v delo z mano, ker se zavedata, da sama dva ne bosta zmogla saj se ob njegovi prvi napačni besedi ona pogrezne v molk in jok, on pa se tepe po glavi, kaj je spet preveč bevsknil. Pa saj ni problem v tem, kaj je rekel, njo boli način in intonacija, kako je to povedal. On tega na začetku ne razume. Gleda mene in njo debelo in pravi, da bi vse dal za svojo lepotico, da res ne razume, kaj je napačnega rekel. Pa sem posredovala, kot že mnogokrat do takrat, kot »tolmač« med moškim načinom razmišljanja in verbalno izraženimi čustvi ter med ženskim dojemanjem povedanega. Ker ženske včasih slišimo zgolj tisto, kar želimo slišati in ne tistega, kar nam je povedano.

    Sama sem bila enaka, ko sem še živela z bivšim soprogom. To sedaj vidim in se zavedam, da je med drugim tudi to del moje krivde, da nama zakon ni uspel. Ker v vsakem razmerju dveh oseb, je odgovornost za uspeh ali neuspeh enako porazdeljena, četudi tega na prvi pogled ni možno tako ovrednotiti. To postane razvidno šele, če smo res iskreni do sebe in če se želimo iz preteklih bolečih izkušenj naučiti kak nauk ali dva, ki bi nam pomagali v bodočih odnosih, da ne bi ponavljali istih vzorcev, ki so nam že poprej škodovali. Pa saj ima to smisel, kajne? Da delamo na svoji preobrazbi, ker le tako lahko  spreminjamo naš odnos do drugih. Dejstvo je, da drugih ne moremo spreminjati, sebe tudi v zelo malih odstotkih, kar pa lahko spremenimo, nadgradimo in ozavestimo, je naš odnos pa tudi zavedanje, da se z nekaj angažiranosti lahko v marsikateri pereči tematiki olajšajo napetosti, jeza in žalost, da smo nerazumljeni. Ker se fokus spremeni.

    No, pa smo zopet pri današnjem skupnem imenovalcu: kako se slišati. Nihče od partnerjev si ne sme privoščiti mišljenja, da je drugi samoumeven! Da bo vse razumel pa že kako sprejel. Ne, tak partnerski odnos ne deluje na zdravih temeljih. Kot učim in svetujem opisanemu paru, je potrebno morebiti kdaj počakati minutko dve, včasih prespati noč pa šele nato nekaj (iz)reči. In njo prosim, da naj ne skoči na vsako besedo, ki jo on izreče, ker njemu ni jasno, kaj je pa sedaj narobe rekel, a vidi njeno reakcijo in odpor. Pač, nekako se ne slišita. Sta pa dojela, da četudi ne bo njuna ljubezen zdržala njunih različnih osebnosti in bosta morebiti šla narazen kdaj v prihodnje, se sedaj želita naučiti, kako komunicirati in seveda kako se slišati. Se pravi, da znata istovetno ponotranjiti to, kar je drugi rekel, se pravi sporočilo s svojim naborom besed. Ob tem ima nekaj vloge tudi govorica telesa, ton glasu, poudarki in intonacija povedanega, a suma sumarum lahko rečemo, da če se dovolj potrudimo in si to res želimo, potem bomo tudi nazaj dobili ustrezno, sama ji pravim, zdravo reakcijo.

    Naš par je po nekaj srečanjih razumel, da se samo od sebe ne bo nič razrešilo. Ko sta to ozavestila, sta res začela s pridihom iskrenega poslušanja reševati njuno različnost. In se nista več jezila eden na drugega, sta razumela, da sta v procesu preobrazbe vzorcev in da jih je potrebno še utrditi. Delata, usmerjam ju in občutim ponos, ko opazujem ljudi, ki s svojim pristopom in angažiranostjo želijo nekaj spremenit na bolje. Ne jamrajo, ne iščejo krivcev vedno v kom drugem, temveč proaktivno iščejo zdrave rešitve. Ali to znate tudi vi?

    PRIPOROČAMO BRANJE:

     

  • Intervju z Melito Kuhar

    Intervju z Melito Kuhar

    Melito sem spoznala pred leti, ko sva skupaj sodelovali pri enem od projektu. V hipu mi je prirasla k srcu in ob njej se človek počuti resnično pomirjeno in brez zadržkov. Takrat si nisem predstavljala kako bodo najine poti prekrižane tudi leta pozneje. Ni trajalo dolgo, ko je enega dne pristopila k meni, saj je prepoznala stisko, ki sem jo takrat doživljala… S svojim ljubečim pristopom me je takrat povabila k sebi v Svetovalnico. Nikoli ne bom pozabila, ko sem se prvič peljala do nje, kaj vse se mi je takrat odvijalo v glavi. Celo pot sem se spraševala kaj bova midve sploh govorili? Kaj bi jaz morala na nekem posvetu sploh povedati? Je res kaj narobe z menoj? Mogoče je bil to takrat strah pred samim seboj. Strah pred razkritjem samega sebe (se razume, da to res ni prostor, kjer bi si oseba nadela masko).

    Prestopim prag Svetovalnice… znajdem se v prijetnem prostoru, kjer se namestim na čudovit kavček (posladkam se z bombončkom) in beseda steče…

    Nekaj let kasneje se zopet vrnem na isti kraj z namenom, da z Melito naredim intervju za najino novo rubriko Iskreno z Melito. Upam, da ti bodo članki dali toliko, kot je nekoč ona dala meni. Če se ti bo pa kdaj zazdelo, da bi se rada enkrat z nekom pogovorila pa ti toplo priporočam obisk ravno nje 😉

    Sedaj pa te z veseljem vabim k branju, da jo spoznaš v kratkem intervjuju… V intervjuju bo s  teboj bo razkrila tudi njene izkušnje z nepojasnjeno neplodnostjo.

     

    Kaj je Svetovalnica in kaj je njen/tvoj moto?

    Svetovalnica je nevtralen prostor, v katerem lahko posamezniki, pari, starši majhnih otrok, najstniki, člani sestavljenih družin, skratka vsakdo, ki me obišče, dobijo prostor in čas, da povejo svojo stisko in težave, v katerih so se znašli. V Svetovalnici ni prostora za različne predsodke, stigme ali stereotipe, saj smo vsi slej kot prej naleteli na različne ovire in čeri v oblikovanju različnih odnosov, sama pa sem oblikovala določene tehnike, rešitve in strategije, kako iz problemov najti konstruktivno in zdravo pot k oblikovanju bolj zdravih odnosov.

     

    Katere vrste pomoči nudiš parom in posameznikom?

    Svetovalni proces poteka v obliki razgovora. Ko pride par, pomeni, da sta dovolj zrela in odgovorna ter ju problemi v partnerskem odnosu dovolj bolijo, da želijo spremembe. Vsak od partnerjev pove svojo plat zgodbe, tako jo lahko sliši tudi drugi partner in zelo pogosto se zgodi, da je zgodba druge strani v mnogih točkah zelo drugačna od partnerjeve. To pomeni, da partnerja tko rekoč ne komunicirata več o njima, o tem kar potrebujeta, si želita ali česa ne moreta in nočeta več. Včasih je koga strah povedati iskreno, a ravno  Svetovalnica je prostor, kjer smo lahko končno iskreni, saj bdim nad potekom pogovora, kdo ima kdaj besedo in podobno. Sama sem včasih kot »tečna tršica«, saj mojim strankam dajem »domače naloge«, navodila in predloge, kako lahko predrugačijo dosedanje oblikovanje odnosa in komunikacijo. Ne pozabimo, da se ravno preko komunikacije spoznavamo, se slišimo, se spoštujemo in oblikujemo določene dogovore, ki so temelj bolj zdravemu odnosu. Ob tem bi še dodala, da tisti pari, ki imajo majhne otroke, torej so tudi starši, dobijo v meni zaveznico otrok in kako oblikovati komunikacijo in bolj zdrav odnos tudi zato, da z lastnim zgledom učijo otroke, kaj to lep in spoštljiv, topel in ljubeč partnerski odnos je.

    Ko pride posameznik po svetovalno pomoč, ima veliko dilem in vprašanj. Pogosto se sooča s posledicami ločitve, ima morebiti probleme v službi, s starši, z otroci in najstniki, mnogi pridejo, ker imajo težave v spolnosti. Skratka, vsaka zgodba je unikatna, a skupni imenovalec je, da se z osebnostnim razvojem lahko pride do rešitev, ki so morebiti bile poprej skrite ali pa posameznik ni imel dovolj poguma, da bi se soočil z morebitnimi spremembami v življenju. Vsakomur, ki me obišče, iskreno priznam, da je pogumen, da si želi izboljšati odnose, predvsem je pomemben odnos – do sebe!

    Kaj bi svetovala parom, ki se odločajo za dojenčka?

    Da, to je res pomembna odločitev. Oglasijo se mnogi na sveže zaljubljeni pari, ki razmišljajo o dojenčku, kar me res veseli. Želijo si zdravih in iskrenih napotkov, kako se pripraviti na starševstvo. Vedno poudarim, da rojstvo otročka poruši oziroma temeljito spremeni do tedaj zgrajeno partnersko dvojino, saj se po prihodu dojenčka oblikuje triada, ki ga vključuje. Bodoče starše opremim z navodili, kako naj bosta tudi po rojstvu eden drugemu pomembna, kako naj krepita njun partnerski odnos, saj sta poleg partnerske vloge prevzela tudi starševsko. Naj si stojita ob strani, da sta spoštljiva in razumevajoča eden do drugega, četudi sta kdaj tečna, prestrašena, utrujena na smrt ali neprespana. Vse to mine, a res je izjemnega pomena, da ne dovolita, da vso predanost in ljubezen osredotočita zgolj na otroka. Naj poudarim, da naši otroci potrebujejo mirna, srečna, zadovoljna starša, ki sta v prvi vrsti še vedno partnerja in ne zgolj oči in mami.

     

    Kako težave s plodnostjo lahko vplivajo na partnerski odnos?

    Poznam veliko težkih zgodb, kako partnerski odnos ni zdržal pritiska težav s plodnostjo, številnih postopov umetne oploditve, hormonalnimi nihanji razpoloženja, nepripravljenosti partnerjev, da sta razumevajoča in sodelujoča med seboj. Marsikdo se rajši razide, ko uvidi, da tako porušen partnerski odnos ne bo omogočal srečnega in mirnega gnezdeca za otroka, saj si ne delajo iluzij, da bo po morebitnem uspešnem prihodu dojenčka pa vse postalo med in mleko.

    Seveda so tudi mnogi pari, ki se skozi težave s plodnostjo še bolj povežejo, okrepijo ljubezen in še bolj trdno stkejo partnerski odnos. Prebijata se skupaj skozi različne stiske, strahove in si nudita podporo. Takšni partnerji imajo mnogo večjo možnost, da zanosijo, saj se na novo odločita, da bosta oblikovala zdrav in ljubeč medsebojni odnos in okrepita medsebojno zaupanje, ki ga kronata s nosečnostjo.

    K meni v Svetovalnico je prišlo kar nekaj parov, ki sta na videz živela v kar urejenem partnerskem odnosu, a so jima po mnogih letih zdravljenja neplodnosti povedali zdravniki, da z njima je v medicinskem pogledu vse v redu in da bi morebiti lahko razmislila o partnerski terapiji oziroma svetovanju, saj se očitno skriva v ozadju marsikaj, na kar nista pomislila ali si nista upala nikoli poprej priznati.

     

    Kako pomagaš parom, ki se borijo z neplodnostjo?

    Dejansko se pri tovrstnih parih ugotovi, da imata eden do drugega mnoge nikoli izrečene zamere, mnogi očitki so bili pometeni pod preprogo, nista se več slišala ali upoštevala potreb in želja eden drugega. Tudi njuna pričakovanja so bila izjemno različna, a nikoli na glas izrečena. Životarila sta skozi oblikovane navade, pogovora je bilo vedno manj, odtujevanje je bilo že v polnem teku. V procesu zdravljenja neplodnosti in odpravljanja težav s plodnostjo sta bila osredotočena na ta del, pri tem sta pogosto pozabila na njiju kot partnerja, kot posameznika, ki še vedno imata vsak svoje želje, strahove, potrebe, a sta se o tem nehala pogovarjati. Nekateri pari večinoma zmotno menijo, da bo dojenček pokrpal njun odtujen partnerski odnos. Žal se pogosto zgodi ravno nasprotno.

    Mnogi pari so po nekaj srečanjih v Svetovalnici toliko okrepili medsebojno zaupanje, zavedanje, kako sta si res pomembna, da se imata izredno rada, a da sta pozabila na njuno dvojino, da po naravni poti zanosita. Zato včasih v hecu rečem, da je tako spočet otroček tudi za en nohtek malo moj, na kar se »moji« pari smejejo. Pogosto me obiščejo kasneje tudi vsi skupaj, da lahko pocartam dojenčka. Ob tem se raznežim in se spomnim svojega lepega in izzivov polnega materinstva. Hči je sicer sedaj že odrasla mlada dama in imava zelo lep, ljubeč in spoštljiv odnos. Za vsak odnos je potrebno delati in ga negovati.

     

    Z založbo Primus si izdala 5 knjig. Kaj lahko bralci pričakujejo od njih?

    Tako je, Založba Primus je prisluhnila moji ideji, da bi v pet knjigic združili moje najbolj brane in udarne članke, ki sem jih za različne revije, spletne portale in druge medije pisala zadnjih deset let s področja mojega dela, saj vsa ta leta res strastno raziskujem odnose vseh vrst. Tako je nastalo 5 knjig, katerim je skupna rdeča nit, da se imenujejo »Na kavču v Svetovalnici«, saj imam čisto zares kavček v moji pisarni ter ključna beseda »Iskreno« V prvi ISKRENO O PARTNERSTVU so zbrali članki o partnerskih odnosih, izzivih, ki se oblikujejo na tem polju, kako naprej po ločitvi, kako preživeti ločitev in podobno. Druga ima naslov ISKRENO O VZGOJI IN NAJSTNIKIH. V tretji knjigici so zbrani članki, ki jih povezuje spolnost in izzivi, ki so s tem povezani, ISKRENO O INTIMNOSTI. Četrta je ISKRENO O OSEBNI RASTI. Peta knjiga pa zaokroža celoto, saj vsebuje moja razmišljanja o družini, torej ISKRENO O DRUŽINSKIH ODNOSIH

     

    In še na koncu, čisto na hitro v enem stavku…vodilo ali misel, ki bi jo namenila našim bralcem.

    Bodite iskreni sami s seboj, težave pridejo zato, da nas nekaj naučijo, opomnijo ter spodbudijo, da začnemo iskati zdrave in proaktivne rešitve, ki nam omogočijo kvalitetne, iskrene, zadovoljne in srečne odnose. Kar pogumno!

     

    Rubriko ISKRENO Z MELTO boš lahko našla na našem blogu, kjer bomo z vami delili različne tematike o partnerstvu, osebni rasti, intimnosti in vzgoji.

    Se beremo 😉

MaybeBaby logotip
Politika piškotkov

Podrobno o piškotkih si lahko preberete tukaj.